Motnje geopolitičnih konfliktov v dobavni verigi trgovine s tkaninami so kot vnašanje "oviralnega faktorja" v prvotno gladke krvne žile svetovne trgovine, njegov vpliv pa prodira v več dimenzij, kot so prevoz, stroški, pravočasnost in poslovanje podjetij.
1. »Prekinitev in obvoz« prometnih poti: pogled na verižno reakcijo poti po krizi v Rdečem morju
Trgovina s tkaninami je zelo odvisna od pomorskega prometa, zlasti ključnih poti, ki povezujejo Azijo, Evropo in Afriko. Če za primer vzamemo krizo v Rdečem morju, ki kot »grlo« svetovnega ladijskega prometa predstavljata Rdeče morje in Sueški prekop, ki predstavljata približno 12 % svetovnega obsega trgovinskega prometa, sta pa tudi osrednji poti za izvoz azijskih tkanin v Evropo in Afriko. Napete razmere v Rdečem morju, ki jih je povzročilo stopnjevanje konflikta med Rusijo in Ukrajino ter zaostrovanje konflikta med Libanonom in Izraelom, so neposredno privedle do povečanja tveganja napadov na trgovske ladje. Od leta 2024 je bilo več kot 30 trgovskih ladij v Rdečem morju napadenih z droni ali raketami. Da bi se izognili tveganjem, so številni mednarodni ladijski velikani (kot sta Maersk in Mediterranean Shipping) napovedali začasno ukinitev poti po Rdečem morju in se odločili za obvoz okoli Rta dobrega upanja v Afriki.
Vpliv tega »obvoza« na trgovino s tkaninami je takojšen: prvotno potovanje iz kitajskih pristanišč v delti reke Jangce in delti Biserne reke do evropskega pristanišča Rotterdam prek Sueškega prekopa je trajalo približno 30 dni, po obvozu Rta dobrega upanja pa se je potovanje podaljšalo na 45–50 dni, kar je čas prevoza povečalo za skoraj 50 %. Pri tkaninah z močno sezonsko nagnjenostjo (kot sta lahki bombaž in lan poleti ter tople pletenine pozimi) lahko časovne zamude neposredno zamudijo vrhunec prodajne sezone – na primer, evropske blagovne znamke oblačil so prvotno načrtovale prejem azijskih tkanin in začetek proizvodnje decembra 2024 v pripravah na nove izdelke spomladi 2025. Če se dobava odloži do februarja 2025, se zlato obdobje razprodaj, ki traja od marca do aprila, zamudi, kar povzroči odpoved naročil ali popuste.
2. Naraščajoči stroški: verižni pritisk od prevoza do zalog
Neposredna posledica prilagoditve poti je porast prevoznih stroškov. Decembra 2024 se je prevoznina za 12-metrski kontejner iz Kitajske v Evropo zvišala s približno 1500 dolarjev pred krizo v Rdečem morju na več kot 4500 dolarjev, kar je 200-odstotno povečanje; hkrati je povečana dolžina potovanja zaradi obvoza povzročila zmanjšanje prometa ladij, svetovno pomanjkanje zmogljivosti pa je še dodatno zvišalo prevoznine. Pri trgovini s tkaninami, ki ima nizko dobičkonosno maržo (povprečna dobičkonosna marža je približno 5–8 %), je porast prevoznih stroškov neposredno zmanjšal dobičkonosno maržo – podjetje za izvoz tkanin v Shaoxingu v Zhejiangu je izračunalo, da so se prevozni stroški serije bombažnih tkanin, poslanih v Nemčijo januarja 2025, povečali za 280.000 juanov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024, kar ustreza 60 % dobička naročila.
Poleg neposrednih prevozov so se hkrati povečali tudi posredni stroški. Da bi se lahko spopadla z zamudami pri prevozu, se morajo podjetja za tkanine vnaprej pripraviti, kar povzroča zaostanke v zalogah: v četrtem četrtletju 2024 se bodo dnevi obrata zalog tkanin v večjih tekstilnih skupinah na Kitajskem podaljšali s 35 dni na 52 dni, stroški zalog (kot so skladiščne provizije in obresti od kapitalskih naložb) pa se bodo povečali za približno 15 %. Poleg tega imajo nekatere tkanine (kot so visokokakovostna svila in raztegljive tkanine) stroge zahteve glede skladiščnega okolja. Dolgoročne zaloge lahko povzročijo razbarvanje tkanin in zmanjšanje elastičnosti, kar dodatno poveča tveganje za izgubo.
3. Tveganje motenj v dobavni verigi: »učinek metulja« od surovin do proizvodnje
Geopolitični konflikti lahko povzročijo tudi motnje v verigi v zgornjem in spodnjem delu verige tekstilne industrije. Evropa je na primer pomembna proizvodna baza za surovine iz kemičnih vlaken (kot sta poliester in najlon). Konflikt med Rusijo in Ukrajino je povzročil nihanja cen energije v Evropi, nekatere kemične tovarne pa so zmanjšale ali ustavile proizvodnjo. Leta 2024 se bo proizvodnja poliestrskih rezanih vlaken v Evropi medletno zmanjšala za 12 %, kar bo zvišalo ceno surovin iz kemičnih vlaken po svetu, kar pa posledično vpliva na stroške podjetij za proizvodnjo tkanin, ki so odvisna od te surovine.
Hkrati pa zaradi značilnosti »veččlenskega sodelovanja« v trgovini s tkaninami izjemno zahtevamo stabilnost dobavne verige. Kos tiskane bombažne tkanine, izvožen v Združene države Amerike, bo morda moral uvoziti bombažno prejo iz Indije, jo barvati in tiskati na Kitajskem, nato pa jo predelati v tkanino v jugovzhodni Aziji in jo končno prepeljati po Rdečem morju. Če geopolitični konflikti blokirajo povezavo (na primer, izvoz indijske bombažne preje je omejen zaradi političnih nemirov), bo celotna proizvodna veriga stagnirala. Leta 2024 je prepoved izvoza bombažne preje v nekaterih indijskih zveznih državah povzročila, da so številna kitajska podjetja za tiskanje in barvanje zaradi pomanjkanja surovin ustavila proizvodnjo, stopnja zamud pri dostavi naročil pa je presegla 30 %. Posledično so se nekatere čezmorske stranke obrnile na alternativne dobavitelje, kot sta Bangladeš in Vietnam, kar je dolgoročno povzročilo izgubo strank.
4. Prilagoditev korporativne strategije: od pasivnega odziva do aktivne rekonstrukcije
Zaradi motenj v dobavni verigi, ki jih povzroča geopolitika, so podjetja, ki trgujejo s tkaninami, prisiljena prilagoditi svoje strategije:
Raznolikost prevoznih metod: Nekatera podjetja povečujejo delež vlakov in zračnega prometa med Kitajsko in Evropo. Na primer, število vlakov med Kitajsko in Evropo za tekstilne tkanine iz Kitajske v Evropo se bo leta 2024 medletno povečalo za 40 %, vendar so stroški železniškega prevoza trikrat višji od stroškov pomorskega prevoza, kar velja le za tkanine z visoko dodano vrednostjo (kot so svila in funkcionalne športne tkanine);
Lokalizirana javna naročila: Povečanje naložb v domačo dobavno verigo surovin, kot je povečanje stopnje izkoriščenosti lokalnih surovin, kot sta dolgovlakna bombažna vlakna iz Xinjianga in bambusova vlakna iz Sečuana, ter zmanjšanje odvisnosti od uvoženih surovin;
Razporeditev čezmorskih skladišč: Vzpostavitev skladišč v jugovzhodni Aziji in Evropi, vnaprejšnja rezervacija pogosto uporabljenih vrst tkanin in skrajšanje dobavnih ciklov – V začetku leta 2025 je podjetje za tkanine v Zhejiangu rezerviralo 2 milijona jardov bombažne tkanine v svojem čezmorskem skladišču v Vietnamu, ki se lahko hitro odzove na nujna naročila tovarn oblačil iz jugovzhodne Azije.
Na splošno so geopolitični konflikti močno vplivali na stabilnost trgovine s tkaninami, saj so motili transportne poti, zvišali stroške in prekinili dobavne verige. Za podjetja je to izziv in hkrati sila, da mora industrija pospešiti svojo preobrazbo v smeri »fleksibilnosti, lokalizacije in diverzifikacije«, da bi se lahko spopadla z vplivom globalnih negotovosti.
Čas objave: 26. julij 2025