Nedavno je indijski urad za standarde (BIS) uradno izdal obvestilo, v katerem je napovedal, da bo od 28. avgusta 2024 naprej uvedel obvezno certificiranje BIS za tekstilne stroje (tako uvožene kot doma proizvedene). Ta politika zajema ključno opremo v verigi tekstilne industrije, njen cilj pa je urediti dostop do trga, izboljšati varnost opreme in standarde kakovosti. Hkrati bo neposredno vplivala na svetovne izvoznike tekstilnih strojev, zlasti na proizvajalce iz glavnih držav dobaviteljic, kot so Kitajska, Nemčija in Italija.
I. Analiza temeljne vsebine politike
Ta politika certificiranja BIS ne zajema vseh tekstilnih strojev, temveč se osredotoča na ključno opremo v procesu tekstilne proizvodnje, z jasnimi opredelitvami standardov certificiranja, ciklov in stroškov. Specifične podrobnosti so naslednje:
1. Obseg opreme, ki jo zajema certifikat
Obvestilo jasno vključuje dve vrsti ključnih tekstilnih strojev na seznamu obveznega certificiranja, ki sta obe osnovni opremi za proizvodnjo tekstilnih tkanin in globoko predelavo:
- Tkalni stroji: Zajemajo glavne modele, kot so statve z zračnim curkom, statve z vodnim curkom, statve z rapirjem in projektilne statve. Te naprave so ključna oprema za proizvodnjo tkanin pri predenju bombaža, predenju kemičnih vlaken itd. in neposredno določajo učinkovitost tkanja in kakovost tkanin.
- Vezilni stroji: Vključno z različno računalniško opremo za vezenje, kot so stroji za plosko vezenje, stroji za vezenje brisač in stroji za vezenje z bleščicami. Uporabljajo se predvsem za dekorativno obdelavo oblačil in domačih tekstilnih izdelkov ter so ključna oprema v členih tekstilne industrije z visoko dodano vrednostjo.
Omeniti velja, da politika trenutno ne zajema opreme v zgornjem ali srednjem toku, kot so predilni stroji (npr. roving okvirji, predilni okvirji) in tiskarski/barvalni stroji (npr. stroji za nastavljanje, stroji za barvanje). Vendar pa industrija na splošno napoveduje, da bo Indija v prihodnosti postopoma razširila kategorijo tekstilnih strojev, za katere velja certificiranje BIS, da bi dosegla nadzor kakovosti v celotni industrijski verigi.
2. Temeljni standardi certificiranja in tehnične zahteve
Vsi tekstilni stroji, vključeni v obseg certificiranja, morajo biti skladni z dvema temeljnima standardoma, ki ju je določila indijska vlada in imata jasne kazalnike glede varnosti, zmogljivosti in porabe energije:
- Standard IS 14660: Polno ime Tekstilni stroji – Tkalni stroji – Varnostne zahteve. Osredotoča se na urejanje mehanske varnosti (npr. zaščitne naprave, funkcije zaustavitve v sili), električne varnosti (npr. izolacijska učinkovitost, zahteve za ozemljitev) in obratovalne varnosti (npr. preprečevanje hrupa, indikatorji za preprečevanje vibracij) tkalskih strojev, da se preprečijo telesne poškodbe upravljavcev med delovanjem opreme.
- Standard IS 15850: Polno ime Tekstilni stroji – Vezilni stroji – Specifikacije delovanja in varnosti. Poleg varnostnih zahtev, podobnih tistim za tkalske stroje, postavlja tudi dodatne zahteve glede natančnosti šivanja (npr. napaka dolžine šiva, obnova vzorca), stabilnosti delovanja (npr. neprekinjen čas delovanja brez težav) in energetske učinkovitosti vezenin, da se zagotovi, da oprema izpolnjuje proizvodne potrebe indijskih tekstilnih podjetij.
Podjetja morajo upoštevati, da ta dva standarda nista povsem enakovredna mednarodno sprejetim standardom ISO (npr. standardu za varnost strojev ISO 12100). Nekatere tehnične parametre (kot sta prilagoditev napetosti in okoljska prilagodljivost) je treba prilagoditi glede na lokalne razmere v indijskem električnem omrežju in podnebje, kar zahteva ciljno usmerjeno modifikacijo in testiranje opreme.
3. Cikel in postopek certificiranja
- V skladu s postopkom, ki ga je razkril BIS, morajo podjetja za dokončanje certificiranja opraviti 4 ključne korake, pri čemer skupni cikel traja približno 3 mesece. Specifičen postopek je naslednji: Oddaja vloge: Podjetja morajo pri BIS predložiti vlogo za certificiranje, ki ji priložijo tehnično dokumentacijo o opremi (npr. projektne risbe, liste s tehničnimi parametri), opise proizvodnih procesov in druge materiale.
- Testiranje vzorcev: Laboratoriji, ki jih je določil BIS, bodo izvedli celovito testiranje vzorcev opreme, ki jih predložijo podjetja, vključno s testiranjem varnostne učinkovitosti, testiranjem operativne učinkovitosti in testiranjem trajnosti. Če testiranje ni uspešno, morajo podjetja vzorce popraviti in jih predložiti v ponovno testiranje.
- Revizija tovarne: Če je testiranje vzorca uspešno, bodo revizorji BIS izvedli revizijo proizvodne tovarne podjetja na kraju samem, da bi preverili, ali proizvodna oprema, sistem nadzora kakovosti in postopek nabave surovin izpolnjujejo zahteve za certificiranje.
- Izdaja certifikata: Po uspešno opravljenem pregledu tovarne bo BIS izdal certifikat o certificiranju v 10–15 delovnih dneh. Certifikat je običajno veljaven 2–3 leta in ga je treba pred iztekom ponovno oceniti.
Posebej pomembno je omeniti, da če je podjetje »uvoznik« (tj. oprema je proizvedena zunaj Indije), mora predložiti tudi dodatne materiale, kot sta potrdilo o usposobljenosti lokalnega indijskega zastopnika in pojasnilo postopka uvozne carinske deklaracije, kar lahko podaljša cikel certificiranja za 1–2 tedna.
4. Povečanje in sestava stroškov certificiranja
Čeprav obvestilo ne določa jasno natančnega zneska pristojbin za certificiranje, jasno navaja, da se bodo „ustrezni stroški za podjetja povečali za 20 %“. To povečanje stroškov je sestavljeno predvsem iz treh delov:
- Pristojbine za testiranje in revizijo: Pristojbina za vzorčno testiranje laboratorijev, ki jih je določil BIS (pristojbina za testiranje enega kosa opreme znaša približno 500–1500 ameriških dolarjev, odvisno od vrste opreme) in pristojbina za revizijo tovarne (enkratna pristojbina za revizijo znaša približno 3000–5000 ameriških dolarjev). Ta del pristojbine predstavlja približno 60 % skupnega povečanja stroškov.
- Stroški modifikacije opreme: Nekatera obstoječa oprema podjetja morda ne izpolnjuje standardov IS 14660 in IS 15850 (npr. pomanjkanje varnostnih naprav, električni sistemi, ki ne ustrezajo indijskim standardom napetosti), zaradi česar so potrebne tehnične modifikacije. Stroški modifikacije predstavljajo približno 30 % celotnega povečanja stroškov.
- Stroški postopka in dela: Podjetja morajo najeti posebno osebje za koordinacijo postopka certificiranja, pripravo gradiv in sodelovanje pri reviziji. Hkrati bodo morda morala najeti lokalne svetovalne agencije za pomoč (zlasti za tuja podjetja). Ta del skritih stroškov predstavlja približno 10 % celotnega povečanja stroškov.
II. Ozadje in cilji politike
Uvedba obveznega certificiranja BIS za tekstilne stroje v Indiji ni začasen ukrep, temveč dolgoročen načrt, ki temelji na razvojnih potrebah lokalne industrije in ciljih nadzora trga. Osrednje ozadje in cilje lahko povzamemo v treh točkah:
1. Regulirajte lokalni trg tekstilnih strojev in odpravite opremo nizke kakovosti
V zadnjih letih se je indijska tekstilna industrija hitro razvijala (vrednost proizvodnje indijske tekstilne industrije je bila leta 2023 približno 150 milijard ameriških dolarjev, kar predstavlja približno 2 % BDP). Vendar pa je na lokalnem trgu veliko število nekakovostnih tekstilnih strojev, ki ne izpolnjujejo standardov. Nekatera uvožena oprema ima potencialna varnostna tveganja (kot so električne okvare, ki povzročajo požare, pomanjkanje mehanske zaščite, ki vodi do poškodb pri delu) zaradi pomanjkanja enotnih standardov, medtem ko ima nekatera oprema, ki jo proizvajajo majhne lokalne tovarne, težave, kot sta zaostalo delovanje in visoka poraba energije. Z obveznim certificiranjem BIS lahko Indija izloči visokokakovostno opremo, ki izpolnjuje standarde, postopoma odpravi nekakovostne in visoko tvegane izdelke ter izboljša varnost in učinkovitost proizvodnje celotne verige tekstilne industrije.
2. Zaščitite lokalne proizvajalce tekstilnih strojev in zmanjšajte odvisnost od uvoza
Čeprav je Indija pomembna tekstilna država, so njene neodvisne proizvodne zmogljivosti tekstilnih strojev relativno šibke. Trenutno je stopnja samozadostnosti lokalnih tekstilnih strojev v Indiji le približno 40 %, 60 % pa je odvisnih od uvoza (od tega Kitajska predstavlja približno 35 %, Nemčija in Italija pa skupaj približno 25 %). Z določitvijo pragov certificiranja BIS morajo tuja podjetja vlagati dodatne stroške v modifikacijo in certificiranje opreme, medtem ko so lokalna podjetja bolje seznanjena z indijskimi standardi in se lahko hitreje prilagodijo zahtevam politike. To posredno zmanjšuje odvisnost indijskega trga od uvožene opreme in ustvarja prostor za razvoj lokalne industrije tekstilnih strojev.
3. Uskladitev z mednarodnim trgom in povečanje konkurenčnosti indijskih tekstilnih izdelkov
Trenutno ima svetovni tekstilni trg vse strožje zahteve glede kakovosti izdelkov, kakovost tekstilnih strojev pa neposredno vpliva na stabilnost kakovosti tkanin in oblačil. Z uvedbo certifikata BIS Indija usklajuje standarde kakovosti tekstilnih strojev z mednarodnimi standardi, kar lahko lokalnim tekstilnim podjetjem pomaga pri proizvodnji izdelkov, ki bolje izpolnjujejo zahteve mednarodnih kupcev, s čimer se poveča konkurenčnost indijskih tekstilnih izdelkov na svetovnem trgu (npr. tekstil, ki se izvaža v EU in ZDA, mora izpolnjevati strožje standarde kakovosti in varnosti).
III. Vplivi na svetovna in kitajska podjetja za tekstilne stroje
Politika ima različne vplive na različne subjekte. Med njimi se čezmorska izvozna podjetja (zlasti kitajska podjetja) soočajo z večjimi izzivi, medtem ko lahko lokalna indijska podjetja in čezmorska podjetja, ki izpolnjujejo predpise, dobijo nove priložnosti.
1. Za podjetja, ki izvažajo v tujino: kratkoročno povečanje stroškov in višji prag dostopa
Za podjetja iz držav, ki so glavne izvoznice tekstilnih strojev, kot so Kitajska, Nemčija in Italija, so neposredni učinki politike kratkoročno zvišanje stroškov in večje težave pri dostopu do trga:
- Stroški: Kot smo že omenili, se stroški, povezani s certificiranjem, povečajo za 20 %. Če ima podjetje velik izvozni obseg (npr. letno izvozi 100 tkalskih strojev v Indijo), se bodo letni stroški povečali za več sto tisoč ameriških dolarjev.
- Časovna stran: Trimesečni cikel certificiranja lahko povzroči zamude pri dostavi naročil. Če podjetje ne zaključi certificiranja pred 28. avgustom, ne bo moglo dobavljati indijskim strankam, kar lahko privede do tveganja kršitve naročila.
- Konkurenca: Nekatera mala in srednje velika čezmorska podjetja se bodo morda morala umakniti z indijskega trga zaradi nezmožnosti kritja stroškov certificiranja ali hitrega izvajanja modifikacij opreme, tržni delež pa bo skoncentriran v velikih podjetjih z zmogljivostmi za zagotavljanje skladnosti.
Če za primer vzamemo Kitajsko, je Kitajska največji vir uvoženih tekstilnih strojev za Indijo. Leta 2023 je kitajski izvoz tekstilnih strojev v Indijo znašal približno 1,8 milijarde ameriških dolarjev. Ta politika bo neposredno vplivala na izvozni trg v vrednosti približno 1 milijarde ameriških dolarjev, v katerega je vključenih več kot 200 kitajskih podjetij za tekstilne stroje.
2. Za lokalna indijska podjetja za tekstilne stroje: obdobje dividend po politiki
Lokalna indijska podjetja za tekstilne stroje (kot sta Lakshmi Machine Works in Premier Textile Machinery) bodo neposredni upravičenci te politike:
- Izrazite konkurenčne prednosti: Lokalna podjetja so bolje seznanjena s standardi informacijskih sistemov in lahko hitro opravijo certificiranje, ne da bi pri tem imela dodatne stroške čezmejnega prevoza in čezmorskih revizij za tuja podjetja, s čimer imajo več prednosti v cenovni konkurenci.
- Sprostitev povpraševanja na trgu: Nekatera indijska tekstilna podjetja, ki so se prvotno zanašala na uvoženo opremo, lahko zaradi zamud pri certificiranju uvožene opreme ali povečanja stroškov preidejo na nakup lokalne opreme, ki ustreza standardom, kar bo spodbudilo rast naročil lokalnih strojnih podjetij.
- Motivacija za tehnološko nadgradnjo: Politika bo lokalna podjetja prisilila tudi k izboljšanju tehnične ravni opreme, da bi izpolnila višje standarde, kar bo dolgoročno ugodno za nadgradnjo lokalne industrije.
3. Za indijsko tekstilno industrijo: kratkoročne težave in dolgoročne koristi sobivajo
Za indijska tekstilna podjetja (tj. kupce tekstilnih strojev) imajo učinki politike značilnosti »kratkoročnega pritiska + dolgoročnih koristi«:
- Kratkoročni pritisk: Če podjetja pred 28. avgustom ne bodo kupila skladne opreme, se lahko soočijo s težavami, kot so stagnacija pri obnavljanju opreme in zamude pri proizvodnih načrtih. Hkrati se bodo stroški nakupa skladne opreme povečali (saj strojna podjetja prenesejo stroške certificiranja), kar bo povečalo operativni pritisk na podjetja.
- Dolgoročne koristi: Po uporabi opreme, ki ustreza standardom BIS, bodo podjetja izboljšala varnost proizvodnje (zmanjšanje delovnih nesreč), nižje stopnje okvar opreme (zmanjšanje izgub zaradi izpadov) in večjo stabilnost kakovosti izdelkov (izboljšanje zadovoljstva strank). Dolgoročno bo to zmanjšalo celovite proizvodne stroške in povečalo konkurenčnost podjetij.
IV. Priporočila industrije
V odgovor na indijsko politiko certificiranja BIS morajo različni subjekti oblikovati strategije odzivanja na podlagi lastnih razmer, da bi zmanjšali tveganja in izkoristili priložnosti.
1. Čezmorska izvozna podjetja: Izkoristite čas, zmanjšajte stroške in okrepite skladnost s predpisi
- Pospešitev postopka certificiranja: Priporočljivo je, da podjetja, ki še niso začela s certificiranjem, nemudoma ustanovijo posebno ekipo, ki se bo povezala z laboratoriji, ki jih je določil BIS, in lokalnimi svetovalnimi agencijami (kot so lokalne indijske certifikacijske agencije), da bi dala prednost certificiranju ključnih izdelkov in zagotovila, da bodo certifikati pridobljeni pred 28. avgustom.
- Optimizacija stroškovne strukture: Znižajte stroške, povezane s certificiranjem, s serijskim testiranjem (zmanjšanje stroškov testiranja na enoto), pogajanji z dobavitelji o delitvi stroškov modifikacije in optimizacijo proizvodnega procesa. Hkrati se lahko podjetja pogajajo z indijskimi strankami o prilagoditvi cene naročila in delitvi dela stroškovnega pritiska.
- Lokalizacija postavitve vnaprej: Podjetja, ki načrtujejo dolgoročno intenzivno rast na indijskem trgu, lahko razmislijo o vzpostavitvi montažnih obratov v Indiji ali sodelovanju z lokalnimi podjetji pri proizvodnji. To se lahko na eni strani izogne nekaterim zahtevam po certificiranju uvožene opreme, na drugi strani pa zmanjša carine in stroške prevoza, s čimer se poveča konkurenčnost na trgu.
2. Lokalna indijska podjetja za tekstilne stroje: Izkoristite priložnosti, izboljšajte tehnologijo in razširite trg
- Razširitev rezerv proizvodnih zmogljivosti: Kot odgovor na morebitno rast naročil načrtujte proizvodne zmogljivosti vnaprej, zagotovite zadostno oskrbo s surovinami in se izognite zamujeni tržni priložnosti zaradi nezadostnih proizvodnih zmogljivosti.
- Okrepiti tehnološke raziskave in razvoj: Na podlagi izpolnjevanja standardov informacijske tehnologije dodatno izboljšati raven inteligence in varčevanja z energijo opreme (kot je razvoj inteligentnih tkalskih strojev in strojev za vezenje z nizko porabo energije), da se ustvari diferencirana konkurenčna prednost.
- Razširite bazo strank: Proaktivno se povežite z malimi in srednje velikimi tekstilnimi podjetji, ki so prvotno uporabljala uvoženo opremo, jim zagotovite rešitve za zamenjavo opreme in poprodajno podporo ter povečajte tržni delež.
3. Indijska tekstilna podjetja: Načrtujte zgodaj, pripravite več možnosti in zmanjšajte tveganja
- Preverjanje obstoječe opreme: Takoj preverite, ali obstoječa oprema izpolnjuje standarde BIS. Če ne, je treba pred 28. avgustom oblikovati načrt posodobitve opreme, da se prepreči vpliv na proizvodnjo.
- Diverzifikacija nabavnih kanalov: Poleg prvotnih uvoženih dobaviteljev se sočasno povežite z lokalnimi skladnimi indijskimi strojnimi podjetji, da vzpostavite dvojni nabavni kanal »uvoz + lokalno«, da zmanjšate tveganje dobave enega samega kanala.
- Stroške uskladite s podjetji za stroje: Pri podpisovanju pogodb o nabavi jasno opredelite način kritja stroškov certificiranja in mehanizem prilagajanja cen, da se izognete sporom zaradi poznejših povišanj stroškov.
V. Prihodnost politike
Z vidika trendov v industriji je lahko uvedba certificiranja BIS za tekstilne stroje v Indiji prvi korak njenega »načrta za nadgradnjo tekstilne industrije«. V prihodnosti bi lahko Indija še razširila kategorijo tekstilnih strojev, za katere velja obvezno certificiranje (kot so predilni stroji in stroji za tiskanje/barvanje), in morda zvišala standardne zahteve (kot je dodajanje varstva okolja in inteligentnih kazalnikov). Poleg tega bi lahko z poglabljanjem indijskega sodelovanja z glavnimi trgovinskimi partnerji, kot sta EU in ZDA, njen standardizacijski sistem postopoma dosegel medsebojno priznavanje z mednarodnimi standardi (kot je medsebojno priznavanje s certifikatom EU CE), kar bo dolgoročno spodbudilo proces standardizacije na svetovnem trgu tekstilnih strojev.
Za vsa relevantna podjetja je treba »skladnost« vključiti v dolgoročno strateško načrtovanje in ne le kot kratkoročni odzivni ukrep. Le s predhodnim prilagajanjem standardnim zahtevam ciljnega trga lahko podjetja ohranijo svoje prednosti v vse bolj ostri svetovni konkurenci.
Čas objave: 20. avg. 2025